Več ur za začasno delo upokojencev, a tudi več pravil za delodajalce

Septembra je bil v uradnem listu objavljen zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju trga dela (ZUTD‑I). Zakon je začel veljati 20. septembra 2025, vendar se rok za uporabo posameznih določb razlikuje. S sprejetjem pa kljub razjasnjenim ključnim točkam ostajajo odprta številna vprašanja, predvsem za agencijske delavce in mladinske servise, ki morajo počakati na izdajo podzakonskih aktov s strani pristojnega ministra (rok januar 2026).

Spodaj predstavljamo glavne spremembe, ki zadevajo delodajalce in kadrovske službe ter so pomembne tudi za načrtovanje kadrovske politike.

Aktualen pregled javnih razpisov in subvencij, november, december 2025

Več začasnega in občasnega dela upokojencev

• Mesečna omejitev opravljenih ur začasnega ali občasnega dela upokojencev se povečuje z 60 na 85 ur. Neizkoriščenih ur ni mogoče prenesti v naslednji mesec.

• V določenih primerih lahko upravičenec opravi tudi do 125 ur v koledarskem mesecu, vendar največ trikrat letno in z najvišjim skupnim številom ur v letu 1.020.

• Najnižja bruto urna postavka se izračuna tako, da se minimalna plača deli s povprečno mesečno delovno obveznostjo za polni delovni čas (174 ur). Bruto dohodek za to delo v letu ne sme preseči 12-kratnika minimalne plače.

• Urna postavka in dohodek se usklajujeta z rastjo minimalne plače; meri v “od prvega dne v drugem mesecu, ki sledi mesecu uveljavitve zakona” (torej od 1. oktobra 2025 naprej).

Pri nevladnih organizacijah v javnem interesu se lahko omejitve podvojijo.

Delodajalec mora pri spremljanju dejanske ureditve in poročanju upoštevati, da se v število zaposlenih štejejo pogodbe za polni delovni čas, ne glede na določeno ali nedoločen čas.

Krajši delovni čas za delavce pred upokojitvijo (80/90/100-model)

Z 59. členom novele je sprejeta sprememba v zakon o delovnih razmerjih (ZDR‑1) – nov 67.b člen, ki bo začel veljati 1. januarja 2026.

Slovensko podjetje, kjer direktor ni človek, temveč algoritem

Gre za ureditev, ki omogoča delavcem, ki so dopolnili 60 let ali imajo 35 let pokojninske dobe, da se z delodajalcem dogovorijo za krajši delovni čas:

Delavec opravlja delo v obsegu 80 % polnega delovnega časa.

Osnovna plača znaša 90 % plače za polni delovni čas.

Delavec ima pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kot da bi delal polni delovni čas.

Nadurno delo je prepovedano. Delavec ne sme hkrati za istega delodajalca opravljati dela na podlagi civilne pogodbe.

Pogodbo o krajšem delovnem času se lahko dogovorita tudi delavec, ki bo star 58 let v letu 2026 ali 2027 – uvajanje je postopno.

Za sklenitev te pogodbe ne sme biti delavec ali njegov družinski član povezana oseba z delodajalcem.

Ta ureditvena sprememba ima za cilj spodbuditi starše delovne sile, da ostanejo dalj časa aktivni pri delu, hkrati pa omogočiti delodajalcem lažje prilagajanje obremenitev.

Delodajalec, ki zaposli upravičenca, s katerim še ni bil sklenil zaposlitve in ni šlo za povezano družbo, je upravičen do izplačila spodbude v višini 40 % njegovega mesečnega nadomestila. FOTO: Dejan Javornik

Spodbuda za zaposlitev starejših brezposelnih od 59 let

Določila 34. člena novele (66.b člen ZUTD-I) uvajajo spodbudo za delodajalce, ki zaposlujejo osebe, stare 59 let in več, prejemnike nadomestila za brezposelnost:

Delodajalec, ki zaposli upravičenca, s katerim še ni bil sklenil zaposlitve in ni šlo za povezano družbo, je upravičen do izplačila spodbude v višini 40 % njegovega mesečnega nadomestila.

Upravičenost traja do izteka obdobja, v katerem bi upravičenec prejemal nadomestilo.

Vlogo za uveljavljanje spodbude mora delodajalec vložiti pri Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje v 30 dneh od sklenitve pogodbe o zaposlitvi.

 ***

Prispevek je nastal na podlagi članka Simone Štravs, davčne svetovalke ZDSS, objavljenega v oktobrski številki revije Davčno finančna praksa.   Štravs je zaposlena v DR-C storitve, Jesenice d.o.o.