Zaslužiti s hobijem: popoldanski s.p., ODD ali pogodba?

Marsikdo ima poleg redne službe tudi hobi, ki lahko postane vir dodatnega zaslužka – od ročnih izdelkov, fotografije, poučevanja, pisanja do svetovanja. Slovenska zakonodaja zaposlenim omogoča več poti, kako ta dodaten dohodek urediti zakonito. Najpogosteje se odločajo med popoldanskim s.p.-jem, osebnim dopolnilnim delom (ODD) ali pogodbenim razmerjem (avtorska ali podjemna pogodba). Razlike so v enostavnosti postopka, obdavčitvi in tem, za kakšno delo je katera oblika najprimernejša.

1. Popoldanski s.p. (samostojni podjetnik, ob tem, da je že zaposlen nekje)

Odpiranje:

Relativno enostavno (postopek prek e-VEM/SPOT portala, brezplačen).

Potrebna je redna evidenca (računi, morebitna davčna knjiga prihodkov/odhodkov).

Pogoj: posameznik je že zaposlen za polni delovni čas, zato ne plačuje vseh prispevkov.

Obdavčitev:

Fiksni mesečni prispevki (cca. 90–110 evrov mesečno).

Davčna obveznost odvisna od sistema: normirane stroške (80 % priznanih) je mogoče uveljavljati do višine  30.000 evrov  prometa v davčnem letu ali dejanski stroški.

Če presežete prag (50.000 evrov letno), sledijo dodatne obveznosti (DDV). Če normiranec preseže 50.000 evrov prihodkov v 12 mesecih mora se vpisati v sistem DDV (postane zavezanec za davek na dodano vrednost). To pomeni: izdaja račune z DDV, vodi evidence za DDV in mesečno ali trimesečno oddaja obračune.

Sam status normiranca (ugotavljanje davčne osnove po pavšalu 80 %) s tem še ni izgubljen. V tem letu lahko še vedno posluje kot normiranec, vendar mora v naslednjem letu preiti na “navadni s.p.” (ugotavljanje dobička po dejanskih prihodkih in odhodkih, vodenje knjig, možnost uveljavljanja olajšav).

Za kakšno delo:

Primeren za rednejšo ali dolgoročnejšo dejavnost (npr. stalne storitve, svetovanje, obrt, dopolnilna dejavnost).

Dobro za tiste, ki želijo poslovati s podjetji in izdajati račune.

2. Osebno dopolnilno delo (ODD)

Odpiranje:

Še enostavnejše: prijava pri AJPES in nakup vrednotnic (trenutno cca. 13,73 € na mesec za vsak mesec opravljanja dela).

Ni obsežnega računovodstva, vodi se le seznam opravljenih del.

Obdavčitev:

Dohodek se šteje v letno dohodninsko osnovo.

Vrednotnica krije prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter nezgodno zavarovanje.

Za kakšno delo:

Za osebno dopolnilno delo je dovoljeno opravljati občasna gospodinjska in podobna dela (čiščenje, pomoč na kmetiji, varstvo otrok, pomoč starejšim, inštrukcije, prevajanje, lektoriranje, občasne kulturne in umetniške nastope, oskrbo hišnih živali), ter rokodelska in tradicionalna dela (izdelovanje in prodaja rokodelskih izdelkov, popravilo izdelkov, nabiranje in prodaja gozdnih sadežev in zelišč, mletje žita, žganje apna ali oglja).

Omejitve glede vrste dela in obsega (največ 60 ur mesečno pri istem naročniku), letno največ 8.670,72 evrov (upoštevajoč podatke za leto 2024), v posameznem polletju največ 4.335,36 evrov.

Neprimerno za večje ali stalne projekte.

3. Pogodbeno razmerje (avtorska ali podjemna pogodba)

Odpiranje:

Ničesar ni treba “odpreti”; pogodbo sklene naročnik z izvajalcem.

Administracijo večinoma uredi naročnik (obračun prispevkov, davkov).

Obdavčitev:

Avtorski honorarji in podjemne pogodbe se obdavčijo z dohodnino (efektivna obremenitev okoli 25–35 %, odvisno od višine in normiranih stroškov).

Izvajalcu se prispevki odvedejo neposredno ob izplačilu, sam ne vodi evidence.

Za kakšno delo:

Primerno za posamična, projektna ali občasna dela (npr. enkratni prevod, članek, predavanje, umetniško delo).

Neprimerno za redno ponavljajoče se storitve, ker lahko pride do vprašanja “prikritega delovnega razmerja”.

Sklepna primerjava

Popoldanski s.p.: najbolj fleksibilen, če je dela več in je stalno. Nekaj administracije, a omogoča širitev.

ODD: najlažji vstop, a strogo omejen obseg in vrsta dela. Dober za priložnostne zaslužke.

Pogodba (avtorska/podjemna): primerna za občasne projekte, kjer je naročnik pripravljen prevzeti birokracijo. Brez stroškov za izvajalca vnaprej, vendar višja efektivna obdavčitev.

Če želite iz hobija narediti stalen vir prihodka, je najbolj primeren popoldanski s.p., saj omogoča izdajanje računov in širitev posla. Če gre le za občasna, manjša dela, ki jih prodajate fizičnim osebam, je ODD najbolj enostavna in cenovno ugodna možnost. Za posamezne projekte pa je pogosto dovolj že pogodbeno razmerje, pri katerem birokracijo prevzame naročnik.

Ključ je v tem, da svojo dejavnost prilagodite obliki, ki najbolje ustreza obsegu in vrsti dela. Tako ostanete v skladu z zakonodajo, hkrati pa lahko zaslužite tudi s tistim, kar sicer počnete iz veselja.

Pozor

Ko se odločite za dejavnost, ki jo boste opravljali, morate poleg osnovne registracije upoštevati tudi posebne predpise in področje-specifično zakonodajo, saj se ti razlikujejo glede na vrsto dejavnosti.

Če želite recimo redno loviti in prodajati ribe, je to gospodarska dejavnost.

Dejavnost bi morali registrirati kot s.p. (npr. dejavnost ribolova in prodaje rib, klasifikacija SKD 03.11 – morski ribolov, 03.12 – sladkovodni ribolov, 03.21 – akvakultura). Potrebna so posebna dovoljenja za gospodarski ribolov (ne zadostuje navadna ribiška karta za športni ribolov). Če bi ribe gojili (ribogojstvo), gre za akvakulturo, ki je regulirana kot kmetijska dejavnost. Če imate registrirano kmetijo, je možno ribogojstvo prijaviti kot dopolnilno dejavnost na kmetiji (npr. gojenje postrvi, krapov). V tem primeru je prodaja rib in ribjih izdelkov dovoljena, a vezana na pogoje kmetijske zakonodaje. Potrebna je registracija dejavnosti na upravni enoti in upoštevanje sanitarnih pogojev.

V Sloveniji delujejo ribiške družine (društva), ki imajo koncesijo za upravljanje voda in ribolov. Posameznik lahko v okviru članstva sodeluje pri ribolovu, a prodaja ulova kot posameznik ni dovoljena – ribe so v lasti ribiške družine.

Spremljajte nas za več koristnih informacij in nasvetov.

***

Vsebina je rezultat sodelovanja uredništva in umetne inteligence, ki skupaj skrbita za pregledne, aktualne in uporabne informacije za MSP.