Slovensko podjetje, kjer direktor ni človek, temveč algoritem
Predstavljajte si podjetje brez direktorja, ki bi udaril po mizi, in brez vodje, ki bi določal plače. Namesto hierarhije odločitve sprejema in denar deli nepristranska programska koda, člani pa delujejo kot avtonomni posamezniki v varnem ekosistemu.
To je resničnost novega poslovnega modela Poslovna komuna, ki je zaživel v zadrugi Poslovna kooperativa z.o.o. Sistem malim podjetnikom nudi varnost, hkrati pa ohranja njihovo svobodo.
Idejni oče projekta, Pavel Bohinc, razkriva osebne zgodbe iz ozadja in logiko algoritma, ki nadomešča človeškega šefa.
Kako se je porodila ideja za Poslovno kooperativo in kateri je bil tisti ključni sprožilec, ki vas je prepričal, da je potreben nov model?
Ideja ni nastala v udobju pisarne, temveč iz bolečega spoznanja, da ima status »sam za vse« previsoko ceno. Navzven sem užival svobodo, v resnici pa nosil breme negotovosti. Moj »trenutek resnice« je bil čas, ko se mi je hkrati zrušilo zdravje in družinsko življenje. Čeprav sem imel zaposlene, se je delovni proces ustavil, saj niso imeli pooblastil. Zaključek je bil strašljiv: »Če šefa ni, vse propade«.
Rešitev sem iskal v naravi – pri volkovih, mravljah in predvsem čebelah. Čebelji panj deluje popolno brez šefa, saj ga vodi nagon. Ker ljudje tega nagona nimamo, ga nadomešča interes. Ključna inovacija je bila ugotovitev, da denarja ne sme deliti človek, ki je podvržen čustvom, temveč algoritem, ki odloča striktno po pravilih.
Za zagon ste zbrali devet podjetnikov. Kako ste jih prepričali in kateri so bili njihovi največji pomisleki?
Ni šlo za prepričevanje, temveč za razlaganje vizije. Devet ustanovnih članov je v modelu prepoznalo rešitev za svoje težave – od utrujenosti od administracije do strahu pred samostojno potjo.
Najpogostejši pomisleki so bili strah pred izgubo avtonomije in skriti stroški. Te dvome sem razblinil s preprosto resnico: zadruga nima »šefa«, ki bi ga morali hraniti, in ne ustvarja dobička zase. Ko so dojeli, da sta vstop in izstop brezplačna, pridobijo pa varnost »čebeljega panja«, je bil odgovor jasen.
Ključ zadruge je algoritem. Kako je potekal razvoj in kaj je bil največji izziv pri prehodu od ideje do sistema?
Razvoj je temeljil na iskanju nepristranskosti, pri čemer sem se oprl na Nashovo ravnovesje. Sistem spodbuja člane, da z maksimiziranjem lastne koristi nevede krepijo stabilnost skupnosti. Največji izzivi so bili tehnična transparentnost (vsak mora videti delitve takoj), finančna definicija uspeha brez klasičnega lastnika in pravna odgovornost.
Slednjo smo rešili s funkcijo »Gospodar posla«, ki nosi polno odgovornost za projekt. Ko je posel zaključen, algoritem sredstva razdeli po fiksni tabeli.
Tabela funkcij: algoritem delitve projekta (primer)
|
FUNKCIJA V PROJEKTU |
OD MATERIALA |
OD STORITVE |
|
GOSPODAR POSLA |
15 % |
15 % |
|
SKRBNIK SISTEMA |
2 % |
2 % |
|
LASTNIK STRANKE |
2 % |
2 % |
|
LASTNIK MATERIALA |
50 % |
0 % |
|
IZDELAL PONUDBO |
10 % |
10 % |
|
IZVAJALCI |
5 % |
50 % |
|
VODJA DEL V PISARNI |
4 % |
4 % |
|
PISARNA |
9 % |
9 % |
|
VSI ČLANI ENAKO |
2 % |
7 % |
|
ZADRUGA |
1 % |
1 % |
|
SKUPAJ |
100 % |
100 % |
Kateri je bil za vas osebno najtežji trenutek v procesu ustanavljanja in kaj vam je dalo potrditev, da ste na pravi poti?
Najtežji trenutek je bil povezan z ljudmi. Bil je dan, ko sem moral stopiti pred svoje dolgoletne zaposlene in jim sporočiti: »Svoje podjetje (s.p.) bom počasi ukinil. Vsi boste dobili odpovedi.«
V prostoru je zavladala tišina in šok. A takoj sem jim ponudil roko in jih povabil v novo zgodbo – ne kot delavce, ampak kot enakopravne ustanovne člane. Ko so razumeli varnost sistema, so se vsi odločili za prestop. Prehod iz miselnosti »zaposlenega« v »partnerja« je bila moja prva zmaga.
Najlepšo potrditev pa sem dobil, ko me je programer, ki pozna vsako vrstico naše kode, sredi dela vprašal: »Ali se lahko tudi jaz vključim v to zadrugo?« To me je zadelo. Če je on, ki vidi v drobovje sistema, spoznal, da mu ta skupnost le daje in pravično deli, potem vem, da smo na pravi poti.
Kako sistem v praksi poskrbi za varnost in dopust podjetnika?
V klasičnem svetu dopust pogosto pomeni izgubo strank. Pri nas član v aplikaciji označi status »ODSOTEN«. Če ga pokliče stranka, sistem klic preusmeri k aktivnemu članu, ki prevzame delo.
Sistem ustvari tri zmagovalce: stranka dobi rešitev takoj; nadomestni član dobi plačano delo; odsotni član pa ohrani stranko in prejme provizijo. Algoritem namreč loči minulo delo (pridobitev stranke) od tekočega dela. Odsotnemu članu med počitkom pripiše 2 % provizije kot »Lastniku stranke«.
Kako usklajujete avtonomijo članov z nujnostjo skupnega delovanja?
Beseda »komuna« se nanaša na srednjeveške komune, kjer so se ljudje povezali za svobodo pred fevdalci. Pri nas ni skupne lastnine, ki bi bila vir prepirov; vsak ima svoja sredstva. Skupni interes pa gradimo s tremi funkcijami:
- Gospodar posla: Nagrajen za prevzem odgovornosti.
- Lastnik stranke: Dosmrtna pravica do deleža od prometa stranke, kar deluje kot pokojnina.
- Vsi člani enako: Solidarnostni delež (npr. 7 %), ki se deli med vse člane. To ustvarja psihologijo navijačev – vsi imajo interes, da projekt uspe.
Ali je ta model mogoče prenesti tudi na druge panoge?
Absolutno. Elektroinštalacije so le naš »peskovnik«. Logika algoritma je univerzalna in se lahko prilagodi odvetnikom, nepremičninskim agentom ali prevajalcem. Bistveno je le, da se ohranijo ključne funkcije skupnega interesa.
Ponujamo »tretjo pot« med s.p. in d.o.o. – zadrugo brez prepirov, kjer denar deli koda. Programsko opremo in znanje imamo pripravljena za vse, ki bi se želeli povezati.
Kaj je tisti ključni nasvet, ki bi ga dali drugim podjetnikom?
Moj nasvet je: »Preden se v poslu naučite seštevati in pisati račune, se naučite deliti«. Prava vrednost nastaja v mrežah, ne v skrivanju idej. Moje osebno geslo je: »Vse v naravi kroži in se deli. Kar ne deliš sam, bo nekoč deljeno brez tebe«.
Če bi tak sistem obstajal na mojem začetku, bi se izognil številnim preizkušnjam. Naj algoritem opravlja tisto, v čemer je nenadomestljiv – bliskovito in natančno delitev denarja. Ljudje pa naj se posvetimo tistemu, česar tehnologija ne zmore: strokovnosti in odnosom.
Več iz rubrike
