Z letom 2025 vstopajo v veljavo pomembne spremembe na področju delovnih pravic in obdavčitve samostojnih podjetnikov. Državni zbor je na izredni seji 11. novembra letos sprejel zakon, ki prvič uvaja zimski regres kot univerzalno pravico zaposlenih, hkrati pa temeljito prenavlja sistem normiranih odhodkov. Zakon velja od 20. novembra 2025.

Zakon prvič uvaja zimski regres kot obvezno delovnopravno pravico. Do njega so upravičeni vsi zaposleni in funkcionarji, ne glede na dejavnost ali obliko zaposlitve. Višina zimskega regresa znaša polovico minimalne plače, kar v letu 2025 pomeni 638,86 evra bruto. Delodajalci ga morajo izplačati najpozneje do 18. decembra 2025.

Poseben zimski dodatek uvaja zakon tudi za upokojence. Ti bodo letos prejeli 150 evrov, izplačilo pa je predvideno do 19. decembra 2025. Dodatek bo pripadal vsem prejemnikom pokojnin in nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki v letu 2025 prejmejo tudi letni dodatek.

Zimskega regresa si ne morejo izplačati samostojni podjetniki, kmetje, samozaposleni v kulturi in družinski oskrbovalci, saj ne delajo na podlagi delovnega razmerja. Zakon namreč izrecno določa, da gre za pravico iz delovnega prava.

lupa foto shutterstock

Izjeme za podjetja v težavah

Zakon za leto 2025 predvideva tudi prehodne izjeme, namenjene podjetjem, ki se soočajo z likvidnostnimi težavami. Takšni delodajalci lahko zimski regres izplačajo kasneje, najpozneje do 31. marca 2026, ne da bi se morali o tem posebej dogovarjati s sindikati ali kolektivnimi pogodbami.

Druga možnost je izplačilo po delih. Delodajalci, ki v letu 2025 ne izplačujejo dobička, ne nagrajujejo poslovodstva in ne kupujejo lastnih delnic, lahko četrtino zimskega regresa izplačajo do decembra, preostanek pa do konca marca 2026. Te izjeme ne veljajo za javni sektor.

Za zaposlene je ena ključnih novosti tudi davčna obravnava zimskega regresa. Znesek do višine polovice minimalne plače ni obdavčen z dohodnino in se ne všteva v osnovo za socialne prispevke. Posebnost velja za leto 2025: zimski regres se ne bo štel v omejitev izplačil za poslovno uspešnost, kar pomeni, da zaposleni prejmejo celoten znesek brez davčnih odbitkov.

Ljubljana 25. september 2025

Prenova sistema normiranih odhodkov

Poleg zimskega regresa zakon prinaša tudi obsežne spremembe za samostojne podjetnike, ki ugotavljajo davčno osnovo z normiranimi odhodki.

Največja novost je občutno zvišanje dovoljenih prihodkov. Tako imenovani »polni normiranci« bodo lahko v sistemu ostali do 120.000 evrov prihodkov letno, kar je dvakrat več kot doslej. Meja za »popoldanske normirance« se zvišuje s 30.000 na 50.000 evrov.

Hkrati se uvaja nova davčna lestvica. Namesto dosedanje enotne obdavčitve bosta po novem veljali dve stopnji: 20 odstotkov za nižje davčne osnove in 35 odstotkov za višje. Pri polno zavarovanih normirancih se višja stopnja začne pri 72.000 evrih, pri popoldanskih pa pri 33.000 evrih.

Čeprav so prihodkovne meje višje, zakon hkrati zaostruje pogoje za vstop v sistem normirancev. Posebej se preverjajo preoblikovanja dejavnosti, prenosi podjetij in poslovanje povezanih oseb. Namen zakonodajalca je jasen: omejiti izigravanje sistema in preprečiti umetno razdrobljenost dejavnosti.

Novosti so tudi pri izstopu iz sistema. Ta bo po novem obvezen, če povprečni prihodki v dveh zaporednih letih presežejo določene meje, odvisno od obsega zavarovanja. Za leto 2026 bodo pri presoji odločilni podatki o prihodkih iz let 2024 in 2025.

Prispevek temelji na članku Simone Štravs, davčne svetovalke ZDSS, zaposlene v družbi DR-C storitve, Jesenice, d. o. o., in Natalije Kunstek, davčne svetovalke ZDSS iz podjetja Kunstek Consulting, d. o. o., ki je bil objavljen v reviji Davčno-finančna praksa.