Višja proračunska poraba viša tveganja za fiskalno krizo
V nadaljevanju preberite:
Predlagana državna proračuna za leti 2023 in 2024 močno povečujeta porabo in s tem tudi primanjkljaje, zlasti v prihodnjem letu, ko naj bi se izdatki povzpeli na 16,7 milijarde evrov, primanjkljaj pa bi dosegel 3,3 milijarde evrov oziroma 5,3 odstotka BDP. Večina resorjev lahko računa na krepko višje izdatke, kot jih je predvidel lani sprejeti proračun za prihodnje leto. Hkrati se močno povečuje negotovost v mednarodnem ekonomskem okolju, razmere zato še toliko bolj zahtevajo previdno in fleksibilno fiskalno politiko.
Kater resorji so s spremembami proračuna 2023 pridobili največ? Kakšna so opozorila nekdanjega guvernerja Banke Slovenije in večkratnega finančnega ministra Mitje Gasparija glede fiskalne vzdržnosti? Kaj še pravi sogovornik, ki zagovarja popolnoma drugače zastavljen proračunski postopek, kot se odvija v zadnjih letih?
.Več iz rubrike
Podnebna varnost je energetska varnost
Medtem ko se zdi, da se ZDA zdaj želijo spremeniti v naftno državo, ima EU priložnost, da oživi svojo usodo na področju čiste energije.
Hrvaške ladjedelnice lahko rešijo droni, podmornice in vojne ladje
Tisto, kar je ostalo in kar se s težavo ohranja, je prepuščeno samo sebi, pogosto tudi malo zavrto zaradi slabih ukrepov državne politike.