V Bruslju danes sestanek o NLB
Slovenija bi morala zaradi obsežne državne pomoči NLB v sklopu sanacije bank leta 2013 skladno z enkrat že spremenjenimi zavezami do konca tega leta prodati najmanj polovico delnic 100-odstotno državne največje banke v državi, ostalo pa do konca 2018.
To bo drugi sestanek ministrice in evropske komisarke za konkurenco Margrethe Vestager po junijski odločitvi vlade, da zaradi prenizke cene in tveganj v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami hrvaških varčevalcev nekdanje LB postopek prodaje NLB zaustavi.
Slovenija zavzema stališče, da rešitev ne sme oškodovati davkoplačevalcev in da je treba NLB ohraniti kot močno regionalno bančno skupino, torej da se ne proda donosnih bank v državah nekdanje Jugoslavije, kar je predvideno v primeru neizpolnitve zavez.
Slovenija naj bi predstavila več alternativ zavezam, med katerimi so do triletni odlog prodaje banke ob več kompenzacijskih ukrepih, prodaja znatno manj kot 50-odstotnega deleža banke do konca leta in denarna sankcija, ki bi jo banka plačala državi.
Bruselj prošnje za spremembo zavez ocenjuje od primera do primera, pri čemer podaljšanje roka za prodajo običajno terja kompenzacijske ukrepe za ohranitev ravnotežja prvotne odločitve in ni daljše od 12 mesecev.
Več iz rubrike
Podnebna varnost je energetska varnost
Medtem ko se zdi, da se ZDA zdaj želijo spremeniti v naftno državo, ima EU priložnost, da oživi svojo usodo na področju čiste energije.
Hrvaške ladjedelnice lahko rešijo droni, podmornice in vojne ladje
Tisto, kar je ostalo in kar se s težavo ohranja, je prepuščeno samo sebi, pogosto tudi malo zavrto zaradi slabih ukrepov državne politike.