Slovenija z najvišjim deležem slabih posojil v EU

Delež slabih posojil v BDP se je sicer predlani skorajda prepolovil, saj je bil še leta 2014 pri 13,3 odstotka. Kot ugotavlja Eurostat, gre predvsem za slabe terjatve v lasti Družbe za upravljanje terjatev bank.

Kredit je po tej metodologiji označen za slabega, če je rok za plačilo obresti ali obrokov prekoračen za več kot 90 dni oz. če zapadla plačila obresti vzbujajo dvom, da bodo plačila izvedena v celoti.

Na drugo mesto po deležu slabih posojil v BDP se je predlani uvrstila Češka (1,7 odstotka), sledijo Irska in Avstrija (po 1,5 odstotka) ter Portugalska (1,4 odstotka). V vseh ostalih državah se delež slabih posojil giblje pod enim odstotkom BDP.

Po deležu državnih jamstev v BDP pa prvo mesto v EU zaseda Finska (28,3 odstotka BDP), je še izračunal Eurostat. Sledijo Grčija (27,8 odstotka), Avstrija (22,9 odstotka), Malta (16,0 odstotka), Nemčija in Ciper (po 15,4 odstotka). V Sloveniji je bil ta delež predlani pri 10,7 odstotka, potem ko je bil leta 2014 za 1,7 odstotka višji.

Na drugem koncu lestvice je Slovaška, ki kot edina ne izkazuje nobenih državnih jamstev. Gre za tiste obveznosti države, ki so potencialne in ne dejanske, dodaja Eurostat.