Putin na Kitajskem krepi sodelovanje z azijskimi državami
Ruski predsednik se je že v petek v Pekingu sestal s svojim kitajskim kolegom, s katerim sta se zavzela za krepitev sodelovanja med državama.
V luči napetosti z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom sta se zavzela za"multipolaren svet in demokratizacijo mednarodnih odnosov". ZDA in Kitajska sta zaradi uvedbe medsebojnih carin v trgovinskem sporu, Washington pa je zaradi vloge v ukrajinskem konfliktu uvedel tudi več svežnjev sankcij proti Moskvi.
Zasedanja se bo udeležil tudi iranski predsednik Hasan Rohani, čigar država ni članica skupine, ampak zgolj opazovalka. S Putinom in Xijem bo govoril o ameriškem izstopu iz iranskega jedrskega sporazuma. Peking in Moskva, ki sta med podpisnicami sporazuma, si prizadevata za njegovo ohranitev. Rohani je v petek pred odhodom na vrh skupine Trumpovo soliranje označil na"nevarno igro".
V Šanghajski skupini, ki je bila ustanovljena leta 2001, so poleg Rusije in Kitajske še Kazahstan, Kirgizistan, Uzbekistan, Tadžikistan, Indija in Pakistan. Kot je pred vrhom povedal Putin države članice predstavljajo"četrtino svetovnega BDP, 43 odstotkov svetovne populacije in obsegajo 23 odstotkov površine Zemlje".
"Viri so ogromni. Ob dinamiki rasti v Aziji, na Kitajskem in v Indiji, bomo skušali spodbuditi rusko gospodarstvo,"je povedal po poročanju tujih tiskovnih agencij.
Več iz rubrike
Podnebna varnost je energetska varnost
Medtem ko se zdi, da se ZDA zdaj želijo spremeniti v naftno državo, ima EU priložnost, da oživi svojo usodo na področju čiste energije.
Hrvaške ladjedelnice lahko rešijo droni, podmornice in vojne ladje
Tisto, kar je ostalo in kar se s težavo ohranja, je prepuščeno samo sebi, pogosto tudi malo zavrto zaradi slabih ukrepov državne politike.