EU: Devetodstotni rez za Slovenijo

Slovenija naj bi v letih 2021-2027 prejela skoraj 3,1 milijarde evrov kohezijskih sredstev, kar je devetodstotni rez v primerjavi s sedanjim večletnim finančnim okvirom. Tako predvideva današnji predlog Evropske komisije za razdelitev kohezijskih evrov v prihodnjem sedemletnem finančnem obdobju unije.

Za Slovenijo je v evropskih proračunskih pogajanjih kohezija ključna. V obdobju 2014-2020 je bila država ob dogovoru februarja 2013 upravičena do okoli 5,3 milijarde evrov evropskih sredstev, od tega so bile skoraj tri milijarde namenjene koheziji.

Zaradi novih prioritet, kot so migracije in varnost, bo kohezijskih sredstev v prihodnje na splošno manj. Slovenijo so predvideni rezi skrbeli, a s podrobno oceno je čakala na današnji predlog. Odzivov za zdaj še ni.

Kohezija, tradicionalno namenjena zmanjševanju razlik med bogatimi in revnimi evropskimi regijami, je glavna naložbena politika in eden najkonkretnejših izrazov solidarnosti v EU, izpostavljajo v Bruslju.

Predlagani, devetodstotni rez za Slovenijo je torej nekoliko manjši kot v povprečju v EU.

Največji rezi grozijo višegrajskim in baltskim državam. Madžarska, Litva, Estonija in Češka naj bi dobile 24 odstotkov manj, Poljska 23 odstotkov manj, Slovaška pa 22 odstotkov manj. Malta naj bi prav tako dobila 24 odstotkov manj, Nemčija pa 21 odstotkov manj.

Več kohezijskih sredstev kot v tem finančnem obdobju pa se lahko nadejajo Romunija, Bolgarija in Grčija, za katere komisija predlaga osemodstotno povečanje, Italija naj bi dobila šest odstotkov več, Finska in Španija po pet odstotkov več.

Na očitke, da Bruselj s tem kaznuje višegrajsko četverico zaradi zavračanja begunskih kvot, v komisiji odgovarjajo, da so te države dosegle izjemen socialni in gospodarski napredek, ki ga je pač treba prepoznati.

Komisija poudarja, da je glavno merilo pri razdeljevanju kohezijskih sredstev še vedno razvitost, torej bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca, na katerem temelji 80 odstotkov izračuna. Pri preostali petini pa upoštevajo migracijske pritiske, brezposelnost mladih in podnebne spremembe.