V nadaljevanju preberite:

Na vse več področjih, kjer uporabniki »sodelujemo« z računalnikom, je na delu tudi umetna inteligenca. Da pa bliskovito hitre digitalne operacije delujejo in se na naše zahteve in pričakovanja odzivajo (za zdaj še) podobno kot človeški um, pa potrebujejo povečano računalniško moč.

Naprave za poganjanje programov, ki so v ozadju umetne inteligence, zahtevajo močnejše procesorje z zmogljivimi čipi. Povpraševanje po njih narašča, saj jih vgrajujejo v vse večje število izdelkov za končne uporabnike.

Čipi in procesorji, ki tlakujejo pot v širšo uporabo umetne inteligence, na prvi pogled niso nekaj novega. Čipe namreč že nekaj desetletij uporabljamo v tako rekoč vseh elektronskih napravah. Po drugi strani pa je povsem jasno, da umetna inteligenca pomeni precejšnji preskok v primerjavi z uporabami na področju elektronike, ki jih imamo lahko zdaj za »tradicionalne«.

Preberite več...